Die Ereignisse in Hadersdorf am Kamp am 6. und 7. April 1945

Ein Jahr später: Exhumierung der Ermordeten

Zwei Jahre später: Der Prozess gegen einige Verantwortliche

Liste der 61 Opfer und deren Kurzbiografie

Augenzeugen berichten

Erinnern & Vergessen seit 1945

Gedenken 2013

Lieder erinnern an SS-Massaker von Hadersdorf

Jugendliche forschen über NS-Zeit

Fischer kritizira relativiziranje zgodovine

14/04/2006 Dnevnik

V Avstriji "preveč" proslav, da bi utegnili obeležiti obletnico osvoboditve taborišča Mauthausen

Vesna Kalčič

DUNAJ (Od naše dopisnice) - Letos bo odpadlo skupno zasedanje avstrijskega državnega zbora in vlade ob obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen 5. maja 1945. Skupna utemeljitev političnih strank je, da je trenutno zaradi predsedovanja Avstrije Evropski uniji tako in tako preveč prireditev.

Morda je ravno zaradi tega avstrijski predsednik Heinz Fischer v svojem govoru v začetku tedna in kasneje še v intervjuju za dnevnik Der Standard znova sprožil razpravo o zgodovinski vlogi Avstrije v drugi svetovni vojni, ugiba kolumnist Hans Rauscher. Fischer je avstrijsko izjavo o neodvisnosti označil za napačno predstavljanje zgodovinskih dejstev in za dokument, ki je vzdrževal tezo o vlogi žrtve in s tem Avstrijcem dolgo preprečeval, da bi se soočili s svojo zgodovino.

BOLJE POZNO KOT NIKOLI

Rauscher meni, da bi avstrijski predsednik kaj podobnega lahko izjavil že lani, v letu okroglih obletnic avstrijske državne pogodbe in konca druge svetovne vojne, komentatorji pa menijo: "Bolje pozno kot nikoli."

Avstrijski predsednik je pred kratkim odlikoval Leona Zelmanna, ki si s svojim Jewish Welcome Service že petindvajset let prizadeva za spravo in vabi ljudi, pregnane med drugo svetovno vojno, na obisk v Avstrijo. Na vprašanje, zakaj je še danes tako težko doseči spravo in zakaj se Avstrijci težko soočajo s svojo zgodovino, Fischer pravi, da se del odgovora skriva v izjavi o neodvisnosti iz aprila 1945, s katero se je Avstrija konstituirala kot demokratična in samostojna država. V njej se podaja "problematični pogled na zgodovino" in se ohranjajo klišeji, ki so desetletja preprečevali, da bi se Avstrijci soočili s svojo dejansko vlogo v njej.


MNOGO JIH JE POZDRAVILO PRIKLJUČITEV RAJHU

Fischer kot napačno označuje opredelitev, po kateri naj ne bi vojne, ki jo je zanetil Hitler, nihče od Avstrijcev predvidel ali želel. To ni res, trdi. Opozorila o Hitlerjevih namerah so prihajala iz kroga intelektualcev obeh političnih polov, socialdemokratskega in krščanskega. Priključitev Avstrije (Anschluss) tretjemu rajhu in Hitlerjeve prve vojne uspehe leta 1939 in 1940 je velik del avstrijskega prebivalstva pozdravil z navdušenjem. Izjava o neodvisnosti predstavlja priključitev kot prevaro, češ da je bila izsiljena popolnoma nemočnemu vodstvu države. "Proklamacijo o samostojnosti Avstrije" so podpisali kancler Karl Renner, Adolf Scharf za SPÖ, Leopold Kunschak za ÖVP in Johannes Koplenig za KPÖ. Izjava v veliki meri odseva mentaliteto večine ustanoviteljev republike. Karl Renner je namreč leta 1938 javno pristal na priključitev Avstrije rajhu.

JUDOV IZJAVA NE OMENJA

Fischer hkrati v svojem intervjuju opozarja, da izjava o neodvisnosti niti z besedo ne omenja umorjenih Judov, tako Renner kot tudi Scharf in Kunschak pa so bili antisemiti. Kolumnist Rauscher meni, da bi bilo v tistih časih najbrž preveč zahtevati od Avstrije, da bi si v svojem ustanovitvenem dokumentu naložila na ramena celotno breme krivde. Potuho ji je dala tudi moskovska deklaracija iz leta 1943, ki je Avstrijo pravno opredelila kot prvo žrtev nacionalsocializma. "Najbrž je bilo tedaj treba vzdrževati predstavo o vlogi nedolžne žrtve, da pa to ne drži, so vedeli vsi," trdi Rauscher. Le nekaj tednov pred tem so povsem "običajni državljani" sodelovali pri ubijanju Judov in političnih zapornikov v kraju Rechnitz na Gradiščanskem, v Präbichlu na avstrijskem Štajerskem in v Spodnji Avstriji pri Hainburgu in Hadersdorfu ob reki Kamp.

Tam so 7. aprila 1945 okrajni nacisti esesovcem izdali 61 političnih zapornikov, ki jih je direktor Franz Kodré izpustil iz zaporov Stein ob Donavi. Vse so postrelili, v Hadersdorfu pa je spomin na morilski fanatizem tik pred koncem vojne še vedno nezaželen. Društvo "Spomenik Hadersdorf ob Kampu" je po tistem, ko so lokalne oblasti zavrnile postavitev pravega spomenika, ob letošnji obletnici postavilo provizoričnega in imena padlih s kredo zapisalo na asfalt. Župan Bernd Toms je naročil, da se spomenik odstrani, mladi gasilci pa so z asfalta morali sprati tudi imena žrtev.